Odkrito povedano, še nisem spoznala enoletnika, ki ne mara tekati naokoli. In pri igri s senzorično škatlo se velikokrat zgodi, da malček zgrabi pest riža in z njim zbeži stran ali pa ga začne metati naokrog.

Naša naloga je, da postavimo meje in malčka vodimo in mu pomagamo razumeti pravile igre in eno izmed pravil je » Dani material mora ostati v senzorični škatli.«

Moja taktika pri učenju tega pravila je bila sledeča:

• Skupaj pripraviva senzorično škatlo. Pogledava materiale in posodice, katere bova uporabila.
• Otroka posedem nasproti, tako da se gledava iz oči v oči.
• Ko otrok začne raziskovati senzorično škatlo, ga spodbujam in pohvalim npr.

»Bravo. Riž si pretresel V lonček.«

• Če si otrok strese lonček riža v naročje, ga spodbujam in poskušamo aktivnost preusmeriti k tem, da se riž stresa v škatlo. To najlažje naredim s tem da sem mu vzgled. POKAŽEM: Vzamem lonček z rižem in ga stresem v škatlo, zraven pa rečem »Riž streseš v škatlo. Poglej. Riž stresam v škatlo.«
• Ko otrok posluša in naredi, kar sem želela, njegovo dobro opravljeno delo POHVALIM.
• Če otrok, kljub opozorilom, še vedno meče riž, mu senzorično škatlo vzamem. Opomnim ga, da sem ga prosila, naj riž ostane v škatli. Če še vedno ne upošteva pravil, škatlo pospravim.
• NE POZABIM, da se otrok še vedno UČI. Če me bo ponovno prosil, da mu vrnem senzorično škatlo, mu jo postavim nazaj na mesto za igranje in ga opomnim, da mora njena vsebina ostati v škatli.
• Ponovno se usedem nasproti otroka in skupaj nadaljujemo z igro.

Sedaj pa le pogumno. Mamica zmoreš to!

Naj vaša domišljija ne pozna meja!

Vaša MAMA LAMA Nataša